Novosti na področju evidenc dela

Razlog za sprejem novele ZEPDSV-A je bila zahteva na ravni EU, da članice sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočala vzpostavitev objektivnega, zanesljivega in dostopnega sistema, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, ki ga opravi vsak delavec. Sprejem novele A pa je tudi posledica dejstva, da Inšpektorat za delo že več let ugotavlja številne kršitve ZEPDSV, kakor tudi, da se številne nepravilnosti v zvezi z delovnim časom težko ugotovijo tudi iz razloga pomanjkljive pravne ureditve tega področja.

Prva pomembna sprememba, ki jo novela ZEPDSV-A ureja, je definicija delavca v 9. alineji 2. člena ZEPDSV. Delavec je torej tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Razlog za naslednjo spremembo je bil, da se odpravi dilema o roku, v katerem je potrebno delavca prijaviti v socialno zavarovanje. Dosedanji ZEPDSV je določal rok 8 dni, kar je bilo v nasprotju z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki določa, da mora biti prijava za delavca v delovnem razmerju vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Z novelo A je bil 8 dnevni rok črtan in s tem dilema razrešena. Delodajalec mora torej podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela.

Z namenom zagotovitve učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora se 18. člen ZEPDSV spreminja na način, da širi podatke, ki jih je delodajalec dolžan dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa. Delodajalec je sedaj dolžan vpisovati tudi podatke o:

-          času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela,

-          izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom,

-          opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),

-          opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času ter

-          tekočem seštevku ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

V 19. členu se z novelo ZEPDSV-A dodajata 4. in 5. odstavek, ki urejata pravico delavca do vpogleda v evidenco o izrabi delovnega časa ter dodatne obveznosti delodajalca v tej zvezi in v zvezi s hrambo te evidence, in sicer:

Delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve iz prejšnjega stavka se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

Delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.

Z novelo ZEPDSV-A  so dodani trije novi členi, 19.a, 19.b in 19.c člen, ki določajo obveznost dvoletnega elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalca, ki mu je bila izrečena globa zaradi kršitve določenih določb ZDR-1 ali določb ZEPDSV. Obveznost elektronskega vodenja evidenc iz novega 19.a člena zakona se uporablja za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona.

Za ostale delodajalce pa novela ZEPDSV-A predvideva možnost podaje predloga za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence izrabi delovnega časa. Pisni predlog lahko poda sindikat pri delodajalcu, če ta ni organiziran, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik. Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati pisno obvestiti tudi inšpektorat, pristojen za delo. Predlog iz prejšnjega odstavka se lahko znova poda po preteku enega leta od pisne utemeljitve zavrnitve predloga. Pomembna novost, ki bo otežila zlorabe pri vodenju elektronske evidence o izrabi delovnega časa, je tudi določba novega 4. odstavka 19.b člena, ki določa, da mora naknadna sprememba podatka elektronske evidence iz 18. člena tega zakona vsebovati tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe, ki ga zagotavlja delodajalec.

Novela ZEPDSV-A določa še dodatne prekrške ter na novo določa sankcije tudi za odgovorno osebo pri delodajalcu v primeru kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc.

Na koncu še dodajam, da je natančno evidentiranje delovnega časa tako v korist delavcev kot delodajalcev, saj omogoča natančno in pregledno kontrolo opravljenih delovnih ur. Delodajalci na podlagi takšne evidence lahko bolje organizirajo delovni čas, sledijo učinkovitosti delavcev in posledično optimizirajo svoj delovni proces.

Povzeto po: Članek FinD INFO